[RAMPALAB] Poletna akademija: STOP MOTION ANIMACIJA

Zavod Kersnikova, 6. maj ―   Počitniška akademija: ‘Stop animacija’ Enotedenska delavnica // 26. 6. do 3. 7. 2026, med 8:30 in 16:00 Laboratorij Rampa, Likozarjeva 1, Ljubljana, 4. nadstropje Sklop delavnic je zasnovan kot igriv uvod v svet stop animacije, s poudarkom na raziskovanju in praktični izkušnji. Udeleženci bodo v manjših skupinah zasnovali, posneli, zmontirali in ozvočili 2–3 kratke […]

Friends with Benefits

Svet umetnosti, 5. maj ― Končna razstava 20. generacije Šole za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti 15. 5.–10. 6. 2026Galerija Škuc, Stari trg 21, LjubljanaOdprtje razstave: petek, 15. 5. 2026, ob 19.00 (performans kolektiva ILY ob 20.00) Umetnice: BRAVO (Ana Urbiha, Neža Urbiha, Pika Basaj), DILEMA, ILY (Iza Štrumbelj Oblak, Lea Topolovec, Yana Deliyska)Kurator_ke: Eva Pušnik, Julija Hoda, […]

Anja Medved in Nadja Velušček: Območje prehoda VI: nasilje / sočutje (2026-05-04)

DIVA video arhiv, 4. maj ― Šesti program pregleda video in filmskega opusaAnje MedvedinNadje Velušček bo potekal na Vodnikovi domačiji. Film Vžgano v spominih je nastal z namenom popisa požganih vasi v času nacistične okupacije na območju tedanjega Jadranskega primorja. Pripoved drugega filma Podobe pozabe: Osebne zgodovine mesta Ljubljana sega v isti čas prehoda iz italijanske v nemško okupacijo. Gre za pripovedi različnih glasov, ki izhajajo iz fotografij družinskih arhivov.Priprava programa: SCCA-L...
SKUPINSKA RAZSTAVA / PARABOLA ZLA: V MRAKU SO SENCE NEVIDNE (izjava: Maja Kač)

SKUPINSKA RAZSTAVA / PARABOLA ZLA: V MRAKU SO SENCE NEVIDNE (izjava: Maja Kač)

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 30. april ― Zdi se, da osnovne gabarite sodobnega sveta spodnaša. Ali pa so bili njegovi temelji od nekdaj majavi, pa so ozaljšani z vero v družbo, usmerjeno v dobrobit slehernika, le uspešno zakrivali rjo lakomnosti, izkoriščanja in častihlepja, ki jih je ves čas potihoma razjedala. Tisto, kar so se nam še nedavno tega zdeli mogočni atlanti, ki bodo ubranili humanost, dobiva obrise zloveščih pošasti. Figure na geopolitični šahovnici ne sledijo (več) pravilom igre in njihovi nesluteni premiki ne obetajo varnega jutri. Vrednote, na katerih se je ob izkušnjah velikih morišč preteklega stoletja vzpostavljal vsaj na videz boljši svet, se razgrajujejo v grabežljivosti, ki v vlaku tehnološkega razvoja hiti distopični prihodnosti naproti. Ni prvič, da se je svet, čeprav seveda ne na identičen način, ujel v negotovih časih naraščajočega sovraštva in vse hujšega nasilja, brezbrižnosti in napetosti, ki se vzpostavlja v diskrepanci med razsipnostjo bogate peščice ter bojem za preživetje premnogih. Ne glede na okoliščine je na takšen razkroj, ki se komaj opazno priplazi iz ozadja, dokler ne prodre v vse pore družbe, vselej pozorna umetnost. Pričujoča razstava je zato poskus razumevanja, kam se v vsaj na videz stabilnih časih skrijejo sence zla, kdaj se priplazijo na plan in kako je mogoče, da tega premika ne zaznamo prej. Predvsem pa nas zanima, kako ta fenomen detektira umetnost. Naslov razstave Parabola zla: v mraku so sence nevidne sloni na dveh delih knjige Enciklopedija mrtvih Danila Kiša. Prvi del naslova je dovolj poveden, drugi morebiti potrebuje nekaj več konteksta. Gre za precej svobodno parafrazo misli, s katero proti koncu knjige avtor pojasnjuje svoj značilni literarni pristop, s katerim poskuša resničnost pripovedi oblikovati na tistem mestu, kjer je izpričana zgodba, na katero se naslanja, pomanjkljiva, se pravi, »v polmraku, kjer dobivajo reči premaknjene sence in oblike«.2 Zanima nas torej skrivnostno polje polmraka kot ugodne kotanje za oblikovanje različnih narativov, ki
MILAN ERIČ: REPROSPEKTIVA, KAKOR ZGORAJ, TAKO SPODAJ (izjava: Urša Roženbergar Šega)

MILAN ERIČ: REPROSPEKTIVA, KAKOR ZGORAJ, TAKO SPODAJ (izjava: Urša Roženbergar Šega)

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 27. april ― Likovna dela akademskega slikarja Milana Eriča zaznamuje spontanost , kjer se v igrivem prepletanju povezujeta slikarjeva intuicija in raziskovanje slikarskih tehnik. Na ta način razvija svojo umetniško izpoved in gradi opus, ki je obsežen ter prepoznaven. Eričeva likovna dela so polna dinamično gibljivih razmerjih med strukturno in semantično organizacijo podob, kjer avtor išče prvobitnost in posebno sproščenost podob. Tematski ali širši vsebinski poudarki gradijo svojo moč pripovedi in vizualne izraznosti tudi na čustvih kot so smeh, humor, komičnost in celo v določenih delih še ironija, parodija, farsa, groteska, sarkazem in vseobsegajoča karnevalskost. Eričevo likovno ustvarjenje je torej napolnjeno z vizualno gibljivo likovno materijo, sestavljeno iz alegoričnih in simboličnih elementov. Pri likovnih alegorijah slikar na prvi pogled prepoznavne motive rahlo odmika od logike z odpiranjem skritih pomenov, razprostiranjem podpomenov, s pomikanjem proti čutnosti. Na simbolni ravni podobe presegajo nazornost in vsakdanjost, da tisto, kar je prikazano, naslikano ali upodobljeno nadgrajuje danost in nakazuje na nekaj drugega. Na simbolnih planjavah avtor lahko preigrava skrivnostnost, domišljijskost, igrivost, fantastičnost in neobičajnost; tu lahko izjemno preseneča in ohranja zanj značilno nepredvidljivost. To, kar vidimo, je avtorjev likovni »življenjski svet«, postavljen nasproti pretiranemu objektivizmu in vsakdanjosti. Tudi v pregledni razstavi del z naslovom Reprospektiva, kakor zgoraj, tako spodaj. Eričeva dela zaznamuje posebno urejena notranja in zunanja struktura likovnega dela, ki vztraja na fleksibilnosti, variabilnosti in kombinatorni igri posameznih delov slik. Podobe so odprte, premične in strukturno gibljive forme, saj umetnik pogostokrat išče prvobitnosti in na takšni ravni raziskuje posebne poglede ali neobičajne položaje. Skozi avtorsko izdelano logiko prikaza upodobljeno pogostokrat lebdi ali leti, saj je spremenjena običajnost pogleda ali položaj
še novic